Mlajša kamena doba

Mlajša kamena doba

Mrzel veter, ki je zapihal z gora, je prignal mraz v dolino in v zraku je zadišala jesen. Izza ograde, v kateri so se ovce tesneje stisnile druga k drugi, je bilo slišati blejanje backov. Dim, ki se je valil iz bivališč, je pritisnilo k tlom, da se je v trakovih razlezel čez polja in travnike. Spustil se je proti reki, kjer se je ob dotiku z vlažnimi hlapi razblinil. Kjer je struga blago zavijala, se je hitri rečni tok umiril v kristalno čistih tolmunih.

V enega med njimi je s harpuno v roki previdno zabredel moški, ki je na spolzkih kamnih spretno lovil ravnotežje in obstal, šele ko mu je voda segla že visoko nad kolena. Opazoval je igro svetlobe in njenega odbleska na gladini ter sence, ki jih je po dnu risal rečni tok. Nazadnje je zagledal drugačno senco, takšno s tanko srebrno črto, ki je skoraj nepremično lebdela nad dnom. Postrv ga še ni opazila in upal je, da mu bo duh reke tokrat naklonjen.

Počasi je dvignil roko in silovito zamahnil s harpuno, a pri tem je izgubil ravnotežje in čofnil v vodo. Postrv je kot srebrna puščica švignila pod balvan.

Medtem je mlad fantič pripravljal prostor za njivo. Na ledini za hišami je že nekaj časa trebil kamenje, da ga je naraslo že velik kup, in se jezil na sestro in brate, ki jih ni bilo od nikoder, da bi mu priskočili na pomoč. Saj je že vnaprej vedel, da bo tako. Jim bo že pokazal! Bratje zagotovo lovijo postrvi v reki, kjer bi zdaj tudi sam z veseljem obračal kamne in iskal rake. Ali pa bi zajcem nastavljal pasti, stikal za ptičjimi jajci in odkrival lisičje brloge. Jim bo že vrnil!

Tresk! je v naslednjem hipu nekaj priletelo v njegovo glavo, da se mu je za hip stemnilo pred očmi.

 »Au!« je zarjul od presenečenja in nepričakovane bolečine in se, pripravljen, da zmikasti nepridiprava, sunkovito zasukal. A nikjer ni bilo nikogar.

»Hej! Ti! Pokaži se!« je zavpil, vendar je slišal le odmev svojega glasu in šumenje reke. Spreletel ga je silno neprijeten občutek, da ga nekdo opazuje. Misel, da nanj morda preži nekaj zloveščega, mu je stisnila grlo in oblila ga je kurja polt.

Kaj če je divja baba slišala, da se jezim na sestro in brate? Me lahko … Kaj če mi zares zavda? Mi vzame oči, besede in noge? … Kaj če mi izpuli čreva?

Od groznih slik v glavi se mu je naježila koža! Brž se je sklonil nad zemljo in pričel z vso vnemo pobirati kamenje in ga metati na kup.

Tedaj je priletelo drugič. Od njegove glave se je v loku odbil lešnik, izza kupa kamnov pa se je zaslišal smeh. Sestra ga ni čakala, ko se je pognal proti njej, ampak je vrešče stekla čez ledino, kjer mu je iz varne razdalje pokazala osle in nagajivo zaklicala:

»Šlika-šlaka, grda spaka

te za črnim kamnom čaka.

Rebra šteje, uha viha

in ti že za vrat sopiha.«

Podila sta se gor in dol po že iztrebljenem svetu, pa okrog robidovja in skozi vas proti reki. Umirila sta se šele na njenem bregu. Ko sta se pobotala, sta počasi zabredla v ledeno vodo, v njej obrnila nekaj kamnov in pod zadnjim našla rečnega raka.

1. Ko se je pred približno 10 000 leti končala zadnja ledena doba, so dotedanji lovci in nabiralci razvili nove, dotlej nepoznane dejavnosti, ki so jim omogočale boljše in lažje preživetje ter manjšo odvisnost od narave. Katere?

   poljedelstvo in živinoreja

2. Katere živali so redili v tem času in katere so bile prve rastline, ki so jih začeli načrtno gojiti?

   Redili so predvsem ovce, koze in govedo. Prve rastline, ki so jih načrtno gojili pa so bila žita in zelenjava oziroma rastline, ki se razmnožujejo s semeni.

3. Novi načini pridobivanja hrane so privedli tudi do sprememb v bivalni kulturi. Opiši bivališča in naselja v mlajši kameni dobi in napiši materiale, ki so jih uporabljali pri gradnji?

   Preproste, večinoma enoprostorne stavbe so gradili iz šibja, lesa in ilovice, strehe pa prekrivali z lubjem, mahom ali slamo. Več stavb skupaj je sestavljalo naselje, ki je bilo običajno ograjeno z ogrado. V bližini naselja se je nahajal izkrčen svet z njivami in pašniki.

4. Razvoj poljedelstva in živinoreje je omogočil pestrejšo, količinsko bolj bogato in predvsem redno prehrano tedanjih prebivalcev. Na ognjišču, ki jim je zagotavljalo toploto in svetlobo, so pridelano hrano kuhali, v pečeh so pekli kruh. Napiši, s kakšnimi pomagali oz. na kakšen način so pridelano žito zmleli v moko?

   Moko so dobili z ročnim drobljenjem žitnih semen med dvema kamnoma. Pest žita so položili na večji kamen in ga nato s pomočjo manjšega kamna, ki so ga držali v roki, strli in zdrobili v moko.

5. Vedno večje število ljudi in številne nove dejavnosti so sčasoma pripeljale do delitve dela, ko je vsakdo opravljal predvsem tisto, kar je najbolje znal in za kar se je posebej usposobil. Kako z eno besedo še drugače imenujemo različne dejavnosti, ki temeljijo na ročnem delu? Katere ročne dejavnosti so bile v tem času najpomembnejše?

   Dejavnosti, ki temeljijo na ročnem delu imenujemo obrt. V mlajši kameni dobi so bile najpomembnejše obrti tkalstvo, predilstvo, usnjarstvo, tesarstvo in lončarstvo.

6. Opiši, kako je potekala izdelava prazgodovinske glinene posode. Poznana sta dva preprosta načina oblikovanja. Katera?

   Glino, ki so jo poiskali v bližini bivališč, so najprej očistili ter nato pretlačili z nogami. Nato so za oblikovanje uporabili enega izmed dveh načinov. Pri prvem so iz kepe gline s pritiskanjem, gnetenjem in tanjšanjem sten oblikovali želen izdelek. Pri drugem načinu pa so iz gline najprej oblikovali daljše svaljke, ki so jih nato spiralno zvili v željeno obliko. Stene posode so nato zgladili in včasih tudi okrasili. Sledilo je še sušenje posode na zraku ter kot zadnje, žganje pri visokih temperaturah v posebnih lončarskih pečeh.