Srednji in novi vek - Organizacija družbe in kmečki upori

Srednji in novi vek - Organizacija družbe in kmečki upori

Nekoč so Kozlov rob krog in krog obdajala polja in temni gozdovi. Iz gradu, ki je bil sezidan na tej vzpetini, se je grof lahko neovirano razgledoval gor in dol po dolini, na sever in jug, na vzhod in zahod. Tako kot pogleda na lepo pokrajino in sinje nebo se je veselil tudi dobre hrane in strastno je bil zaljubljen v lov. Za kmete, ki so živeli na njegovi zemlji, mu je bilo figo mar, redno pa je od njih pobiral visoke davke in zahteval, da so zanj tlačanili.

Prišlo je vroče poletje. Žito na polju se je obložilo s težkimi klasi in obetalo je dobro letino. Kmetje so na prste računali, koliko žita bo šlo grofu in za koliko pek kruha ga bo ostalo njim. Z bližanjem časa žetve se je po njihovih domovih širila tudi dobra volja, saj je to pomenilo, da bo najhujša lakota kmalu za njimi.

Nekega večera je grof slonel na obzidju svojega gradu in tuhtal. In ko je iztuhtal, se je glasno zakrohotal. »Le kako, da se nisem tega že poprej domislil?«

Brž je dal poklicati služabnika in mu velel: »Pojdi v vasi, zberi može in za jutri zaukaži tlako. Okrog in okrog Kozlovega roba naj zgradijo visoko ograjo!«

Grof je bil silno navdušen nad svojo zamislijo. Ko bo ograda postavljena, mu bodo vanjo napodili srne in jelene, in divjad se mu bo sprehajala tik pred nosom! Kadarkoli se mu bo zahotelo, jo bo lahko streljal kar z grajskega obzidja!

Prišel je dan, ko bi se morala pričeti žetev. Namesto tega so kmetje še vedno postavljali grofu ograjo okrog Kozlovega roba. Vsak naslednji dan jim je prinesel hujšo lakoto in po kočah so že brskali za zadnjimi ostanki hrane, ki bi jim vsaj malo nasitili lačne želodce.

Minilo je še nekaj lepih dni, ko je grof spet poklical služabnika predse in mu naročil: »Pojdi med kmete in dobro poslušaj, kaj govorijo.«

Ko se je služabnik vrnil, je grofu povedal, da so kmetje silno jezni nanj. Tako zelo, da ga preklinjajo.

»To je dobro, to je dobro,« se je zasmejal grof in si od zadovoljstva pomel roke. Vedel je, da bo jeza gnala može in bodo hitro dokončali delo.

Minilo je še nekaj dni, v katerih je žito svoje težke klase pripognilo že čisto do tal. Potem pa je po dolini potegnil veter in prišlo je, česar so se vsi bali. Od zahoda so nebo pričeli zagrinjati črni oblaki in zadišalo je po toči. Kmetje so nemočno vili roke zaradi gorja, ki jih bo zadelo, in solze so jim polzele po licih. Nad polji zlate pšenice se je razbesnela huda ura in ujma je kmalu uničila ves pridelek.

Tedaj je grof spet poklical služabnika in mu naročil: »Pojdi skozi vasi in dobro poslušaj, kaj govorijo kmetje!«

Ko se je služabnik vrnil v grad, ga je grof poklical predse. »No, govôri, ali kmetje tokrat še huje jokajo?«

»Ne, cenjeni grof, zdaj ne jokajo več.«

»Ne?« se je silno začudil grof. »Kaj pa počnejo? Govôri!«

»Ljudje zdaj molijo in prosijo boga, da jih reši grofa,« mu je povedal služabnik.

Te besede so grofa silno vznemirile in senca zaskrbljenosti je legla nanj. Niti slastna večerja mu ni več dišala in raje se je zavlekel pod odejo.

V noči, ki je prišla, se je grof med spanjem in budnostjo premetaval po postelji. Ko je bilo še daleč do jutra, so od vsepovsod prilezle uši, skočile nanj in ga pričele neusmiljeno gristi.

Do jutra so grofa košček za koščkom pojedle.

1. Kako imenujemo ljudstvo, ki je po propadu Rimskega imperija zasedlo območje današnje Slovenije? Kje je bila njihova matična domovina?

   Območje današnje Slovenije so zasedli Slovani, ki so prišli iz vzhodne in severovzhodne Evrope.

2. Kakšne spremembe je v naše kraje prinesel razpad Rimskega imperija in prihod novih priseljencev?

   Novi priseljenci so bili ljudstvo, katerih glavna dejavnost je bilo kmetijstvo. Večina urejenih antičnih mest z dobro razvito obrtjo je zato ob njihovem prihodu naglo propadala. Podobno usodo so doživele tudi skrbno tlakovane ceste. Ljudje so v preprostih naseljih, grajenih po večini iz lesa, pridelovali zgolj toliko, kot so potrebovali za lastno preživetje, zato je bila v zgodnjem srednjem veku tudi trgovina zelo slabo razvita. Center oblasti in obrambe so predstavljali gradovi in nekatera še ohranjena utrjena naselja ob prometnih križiščih ter drugih strateških točkah. Močni centri cerkvene oblasti in znanja so postali samostani.

3. Ozemlje, vključno z ljudmi, ki so na njem živeli, je bilo v srednjem veku v lasti vladarjev. Ti so posest razdelili med svoje sorodnike in druge privržence (vojaki, cerkveni dostojanstveniki) ter jim s tem dodelili pravico, da na podarjeni zemlji gospodarijo po lastni volji. Kako še drugače imenujemo vazale in plemiče, med katere je vladar razdelil zemljo? Kakšno je drugo ime za ozemlje v lasti enega zemljiškega gospoda in kako imenujemo družbeno ureditev v kateri so veljala ta pravila?

   Vazali in plemiči se imenujejo fevdalci, podarjeno ozemlje fevd, družbena ureditev pa fevdalizem.

4. Kakšne obveznosti je imel podložnik do svojega zemljiškega gospoda?

   V zameno za uporabo vladarjeve zemlje je moral podložnik zemljiškemu gospodu redno oddajati del svojih pridelkov (dajatve v blagu in denarju), delati na njegovih poljih, prevažati različno blago ter pomagati pri obnovi ali gradnji gradu (tlaka), v primeru vojne nevarnosti pa oditi v boj. Dodeljene mu zemlje brez privolitve gospodarja ni smel zapustiti, niti se ni smel svobodno poročati.

5. Območje Slovenije je bilo v srednjem veku razdeljeno na več dežel, ki so pripadale različnim plemiškim družinam. Naštej štiri glavne dežele, ki so pokrivale območje današnje Slovenije.

   Goriška, Koroška, Kranjska in Štajerska

6. Naštej, kje v Posočju danes še najdemo srednjeveške stavbe ali njihove ostanke.

   Trdnjava Kluže, Predilska trdnjava, Žaršče v Bovcu, grad na Kozlovem robu, Coroninijeva palača (današnji muzej) in patriarhov dvor na Doru v Tolminu, kužno znamenje v Volčah, številni mostovi in druge starejše stavbe v večjih krajih in vaseh.  Že v srednjem veku je bilo v Posočju zgrajenih tudi večina posoških cerkva.

7. Številne dajatve, slabe letine, kuga, omejevanje kmečke trgovine in vojne, ki so še povečali dajatve, so tolminskega kmeta prignale do upora proti tedanjemu zemljiškemu gospodu, grofu Coroniniju. Kako imenujemo ta kmečki upor? Katere upore na Slovenskem še poznaš in kdaj se je zgodil zadnji,  tolminski upor.

   Imenujemo ga tolminski kmečki punt. Na Slovenskem so potekali naslednji kmečki upori: koroški upor (1478), prvi vseslovenski kmečki upor (1515), hrvaško-slovenski kmečki upor (1573), drugi vseslovenski kmečki upor (1635) in tolminski upor, ki se je zgodil leta 1713.