Bohinjski predor

Bohinjski predor je bil eden izmed najzahtevnej┼íih gradbenih projektov na celotni progi. Graditi so ga za─Źeli leta 1901, s prvimi raziskovalnimi deli pa so pri─Źeli ┼że nekaj let prej. Predor je gradilo priznano podjetje Giacoma Ceconija; Ceconi je bil tudi idejni avtor celotne trase Bohinjske ┼żeleznice. Vrtali so najprej ro─Źno, od leta 1903 pa strojno in to isto─Źasno z obeh strani. Vrtalni stroj in prezra─Źevalne naprave je poganjala elektrika, ki so jo proizvajali v elektrarnah v Bohinjski Bistrici in Podbrdu, zgrajenih posebej za ta namen. Razli─Źna transportna sredstva je poganjala para.

Pri izkopu predorske cevi so se graditelji soo─Źali s pogostimi vdori podzemne vode, nevarnimi plini, delo so jim ote┼żevale tudi nizke temperature kamnin, skozi katere so se morali prebiti. Kljub temu so bila dela pravo─Źasno dokon─Źana in 31. 5. 1904 je bil predor slovesno predrt. Ob odprtju Bohinjske proge je meril 6339 metrov, danes pa je 12 metrov kraj┼íi, saj so mu nem┼íki vojaki ob odhodu leta 1945 minirali severni portal.

´╗┐
Predhodna stran
Za─Źetna stran
Naslednja stran