Bohinjski predor
Bohinjski predor je bil eden izmed najzahtevnejših gradbenih projektov na celotni progi. Graditi so ga začeli leta 1901, s prvimi raziskovalnimi deli pa so pričeli že nekaj let prej. Predor je gradilo priznano podjetje Giacoma Ceconija; Ceconi je bil tudi idejni avtor celotne trase Bohinjske železnice. Vrtali so najprej ročno, od leta 1903 pa strojno in to istočasno z obeh strani. Vrtalni stroj in prezračevalne naprave je poganjala elektrika, ki so jo proizvajali v elektrarnah v Bohinjski Bistrici in Podbrdu, zgrajenih posebej za ta namen. Različna transportna sredstva je poganjala para.
Pri izkopu predorske cevi so se graditelji soočali s pogostimi vdori podzemne vode, nevarnimi plini, delo so jim oteževale tudi nizke temperature kamnin, skozi katere so se morali prebiti. Kljub temu so bila dela pravočasno dokončana in 31. 5. 1904 je bil predor slovesno predrt. Ob odprtju Bohinjske proge je meril 6339 metrov, danes pa je 12 metrov krajši, saj so mu nemški vojaki ob odhodu leta 1945 minirali severni portal.




































