Bohinjski predor

Bohinjski predor je bil eden izmed najzahtevnejših gradbenih projektov na celotni progi. Graditi so ga začeli leta 1901, s prvimi raziskovalnimi deli pa so pričeli že nekaj let prej. Predor je gradilo priznano podjetje Giacoma Ceconija; Ceconi je bil tudi idejni avtor celotne trase Bohinjske železnice. Vrtali so najprej ročno, od leta 1903 pa strojno in to istočasno z obeh strani. Vrtalni stroj in prezračevalne naprave je poganjala elektrika, ki so jo proizvajali v elektrarnah v Bohinjski Bistrici in Podbrdu, zgrajenih posebej za ta namen. Različna transportna sredstva je poganjala para.

Pri izkopu predorske cevi so se graditelji soočali s pogostimi vdori podzemne vode, nevarnimi plini, delo so jim oteževale tudi nizke temperature kamnin, skozi katere so se morali prebiti. Kljub temu so bila dela pravočasno dokončana in 31. 5. 1904 je bil predor slovesno predrt. Ob odprtju Bohinjske proge je meril 6339 metrov, danes pa je 12 metrov krajši, saj so mu nemški vojaki ob odhodu leta 1945 minirali severni portal.

Severno gradbišče Bohinjskega predora v Bohinjski Bistrici

Zbiranje raznovrstnega gradbenega materiala ob vhodu v Bohinjski predor

Upravna poslopja podjetja Ceconi v Bohinjski Bistrici

Prevažanje obdelanih kamnitih blokov iz kamnoloma v bližini Bohinjske Bistrice

Začetek gradbenih del na severnem gradbišču Bohinjskega predora

Načrt trase Bohinjskega predora pod hribom Kobla

Ročno vrtanje minskih vrtin v Bohinjskem predoru

Oblaganje loka predorske cevi s klesanimi kamnitimi bloki

Dovajanje zraka po ceveh in odvažanje izkopanega materiala

Električni vrtalni stroj znamke Siemens-Halske, ki je močno olajšal izkop predorske cevi.

Delo z električnim vrtalnim strojem v rovu Bohinjskega predora

Notranjost elektrarne v Bohinjski Bistrici

Dovod vode iz potoka Kacenpoh do elektrarne v Podbrdu

Stavba ob reki Bači s strojnico za pogon ventilatorjev

Južno gradbišče Bohinjskega predora v Podbrdu

Začetek izkopa predorskega rova na podbrški strani

Gradnja podzidja in južnega portala Bohinsjkega predora

Zasilni leseni most, ki je omogočal dostop do južnega vhoda.

Pogled s spodnjega dela Podbrda proti staremu jedru vasi

Prevoz izkopanega materiala s parno lokomotivo »Podbrdo«

Vodje južnega gradbišča pred dograjenim južnim vhodom v Bohinsjki predor

Izkopani material iz predora so porabili za gradnjo nasipa, na katerem stoji postaja Podbrdo.

Zgornji del nasipa v Podbrdu v času gradnje

Leseno poslopje z manjšim zvonikom, ki je oznanjal začetek in konec delovne izmene.

Slavnostno okrašen južni vhod Bohinjskega predora ob prebitju 31. maja 1904

Vodilni delavci južnega gradbišča in slavnostni gosti ob predrtju predora

Slovesnost ob odprtju Bohinjskega predora

Razglednica južnega vhoda v Bohinjski predor iz leta 1906

Južni portal Bohinjskega predora v času med obema vojnama

Cesarju Francu Jožefu posvečenega napisa, ki je ob odprtju krasil južni portal Bohinjskega predora, že dolgo ni več.

Novo jedro Podbrda ob izhodu iz Bohinjskega predora

Reka, cesta in železnica se v Baški grapi nenehno prepletajo.

Italijanska betonska ograja ob izhodu iz Bohinjskega predora

Progovni delavci pri vzdrževanju in popravilu železniške proge v Podbrdu

Železniška postaja Podbrdo se nahaja takoj za izhodom iz Bohinjskega predora.

Predhodna stran

Začetna stran

Naslednja stran