Odprtje proge

Prva slovesnost na trasi Bohinjske proge je bila 31. maja 1904, ko je bil slovesno predrt Bohinjski predor. Zadnjo pregrado med Gorenjsko in Primorsko je s sprožitvijo min podrl častni gost slovesnosti, cesarski namestnik nadvojvoda Leopold Salvator.

Odprtje celotne Bohinjske železnice je bila sprva predvidena za november 1905, vendar se je zaradi težav pri dokončanju predora Bukovo zakasnilo. 19. julija 1906 je po Baški grapi vendarle pripeljal težko pričakovani otvoritveni vlak, na katerem so bili številni ugledni gostje. Po šestih letih obsežnih in za tiste čase drznih gradbenih del, ki so potekala na zelo zahtevnem terenu, je bila dokončno odprta nova železniška povezava med tedanjo avstrijsko prestolnico Dunajem ter njenim naglo razvijajočim se pristaniščem v Trstu.

Celotna trasa železniške proge na relaciji Jesenice—Gorica—Trst je dolga 158 km in se v splošnem poimenovanju deli na dva dela: z imenom "Bohinjska proga" označujemo 89 km dolg odsek med Jesenicami in Gorico, dvajset km krajši odsek od Gorice do Trsta pa je dobil ime "Kraška proga".