Železniška postaja Nova Gorica

Današnja postaja Nova Gorica je zgrajena na prostornem, 34 hektarjev velikem platoju, kjer stojijo poleg osrednje stavbe še številni kretniški, skladiščni in drugi prostori ter delavnice. Arhitekt mogočnega osrednjega železniškega objekta, ki je zrasel na severnem robu tedanje Gorice, je bil Robert Seelig. Postaja naj bi ob dograditvi nosila ime Görz/Gorizia/Gorica Staatsbahnhof, vendar se je zaradi pritiska italijanske manjšine zapletlo in je slovensko ime izpadlo. Zaradi tega so bili tik pred slovesnim odprtjem proge napovedani številni javni protesti, kočljivo situacijo pa so rešili tako, da je slavnostni dan železniško poslopje dočakalo brez vsakega napisa.

Poslopja železniške postaje so bila v obeh svetovnih vojnah močno poškodovana. V drugi vojni je bilo porušenih kar 70 % vseh objektov in naprav. Po koncu vojne je postaja pripadla Jugoslaviji in bila odrezana od Gorice. Znašla se je v neposredni bližini nove meje, kjer je bilo gibanje omejeno. Poleg tega je bila od Solkana, ki je bil po koncu vojne nekaj časa središče okraja Nova Gorica, oddaljena kar 2,5 kilometra. Leta 1948 so zato v Solkanu zgradili manjše postajališče, ki deluje še danes.