Predor Bukovo

Gradnja predora Bukovo sprva ni bila predvidena. Zanj so se odločili, ker je bil breg, preko katerega naj bi tekla proga, nestabilen in zato za gradnjo neprimeren. Vendar tudi pod zemljo razmere za gradnjo niso bile ugodne. Zaradi silovitih pritiskov zemeljskih mas se je strop izkopanega predorskega rova rušil, tako da so morali delo nenehno prekinjati. Tik pred prvotno načrtovanim odprtjem proge, oktobra 1905, jim je velik del že izkopanega rova ponovno zasulo. Razmišljali so celo, da bi gradnjo predora povsem opustili in poskušali najti drugo, ugodnejšo traso. Kljub vsemu so vztrajali in junija 1906 je tudi po tem delu proge vendarle lahko zapeljala prva lokomotiva.

Težav s tem še ni bilo konec. Predor Bukovo je postal zaradi slabega prezračevanja strah in trepet vseh, ki so se vozili na tej progi. Zaradi velikega naklona so namreč težke tovorne kompozicije vlekle tudi po tri parne lokomotive in pogosto se je dogajalo, da je osebje na vlaku zaradi pomanjkanja kisika padalo v nezavest. Leta 1914 so zato na severni strani predora zgradili prezračevalno napravo. Zrak so v predor dovajali po veliki betonski cevi, zaradi katere se je dolžina predora povečala z 927,7 na 937,4 metrov.