Gostilna, ogledalo kraja

Gostinstvo in trgovina sta od nekdaj tesno povezani in močno soodvisni. Mreža popotnikom namenjenih postajališč, ki so nudila hrano, prenočišče ter zavetje za ljudi in živali, se je namreč razvijala skladno s trgovino in potovanji iz kraja v kraj, prav pri trgovcih z vinom so običajno nastale tudi prve vaške gostilne. Dolga stoletja so bili to preprosti prostori, kjer so za skupno mizo postregli skromen obrok vsem, ne glede na poreklo in stan. V 18. stoletju pa se že pojavijo bolje opremljeni gostinski lokali, z boljšo postrežbo in ločenimi prostori, namenjenimi posebnim gostom višjega stanu.

Gostilne so bile od nekdaj tudi središča družabnega življenja. V njih so se ljudje družili, veselili in plesali, sklepali so posle in modrovali, načrtovali revolucije ter z besedo in pestmi merili moči. Prav gostilne so postale v drugi polovici 19. stoletja tudi pomembna kulturna žarišča ter shajališča politikov in razumnikov. Skratka, če si hotel na hitro spoznati nov kraj, je bilo najbolje zaviti v katero izmed gostiln. Tu si ob kozarčku dobil vse potrebne informacije, slišal različne novice in srečal kopico zanimivih ljudi, željnih sogovornikov ter novic in vesti iz sveta, iz katerega so ti prihajali.

Ne hod naprej prijatelj moj,
pri dobri kaplji tu postoj;
tu vince se prileže,
se kruha kos odreže!

Soča, 24. 12. 1884

Gostilničarji so bili ugledni in spoštovani ljudje, katerim so bile poverjene številne javne funkcije. Na fotografiji sta tolminska gostilničarja Jožef pl. Premerstein (levo) in Alojz Pallini, fotografirana leta 1902. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Gostilničarji so bili ugledni in spoštovani ljudje, katerim so bile poverjene številne javne funkcije. Na fotografiji sta tolminska gostilničarja Jožef pl. Premerstein (levo) in Alojz Pallini, fotografirana leta 1902. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

V Kobaridu, kjer se od obsoške ceste odcepi glavna pot za Čedad, je v začetku 20. stoletja delovalo več večjih gostiln. V Gruntarjevi gostilni Pri mrzlem studencu (levo) je imela svoje prostore kobariška čitalnica, Pri Kotlarju (desno) so imeli poleg gostilne še mesnico. (Arhiv Tolminskega muzeja) — V Kobaridu, kjer se od obsoške ceste odcepi glavna pot za Čedad, je v začetku 20. stoletja delovalo več večjih gostiln. V Gruntarjevi gostilni Pri mrzlem studencu (levo) je imela svoje prostore kobariška čitalnica, Pri Kotlarju (desno) so imeli poleg gostilne še mesnico. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

V stavbi Mašerove gostilne v Kobaridu se danes nahaja Kobariški muzej. (Arhiv Tolminskega muzeja) — V stavbi Mašerove gostilne v Kobaridu se danes nahaja Kobariški muzej. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Med najstarejšimi znanimi tolminskimi gostilnami je gostilna Pri Kranjcu, ki jo je od srede 19. stoletja vodila družina Presel. Eden izmed hišnih gospodarjev je v času županovanja leta 1862, ob gradnji mestnega vodovoda, sredi trga postavil tudi veliko fontano, ki se nahaja tik pred njegovo gostilno (desno) in je Tolmincem še danes v ponos. Levo je poslopje trgovca Vrtovca. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Med najstarejšimi znanimi tolminskimi gostilnami je gostilna Pri Kranjcu, ki jo je od srede 19. stoletja vodila družina Presel. Eden izmed hišnih gospodarjev je v času županovanja leta 1862, ob gradnji mestnega vodovoda, sredi trga postavil tudi veliko fontano, ki se nahaja tik pred njegovo gostilno (desno) in je Tolmincem še danes v ponos. Levo je poslopje trgovca Vrtovca. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Lamnjanova gostilna v Volčah se je nahajala tik ob glavni obsoški cesti in imela status t. i. furmanske gostilne. Tu so se ob ostalih potnikih, ki so potovali po soški dolini, radi ustavljali romarji, ki so romali k bližnji cerkvi na Mengore, pa tudi tolminski veljaki, ki so zahajali k markantnemu gostilničarju na klepet in oddih. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Lamnjanova gostilna v Volčah se je nahajala tik ob glavni obsoški cesti in imela status t. i. furmanske gostilne. Tu so se ob ostalih potnikih, ki so potovali po soški dolini, radi ustavljali romarji, ki so romali k bližnji cerkvi na Mengore, pa tudi tolminski veljaki, ki so zahajali k markantnemu gostilničarju na klepet in oddih. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Gostje zbrani pred gostilno Andreja Drekonja na Ljubinju. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Gostje zbrani pred gostilno Andreja Drekonja na Ljubinju. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Pomembni gostilničarji in trgovci na vrtu tolminskega hotela Modrijan. Hotel je vodila Leopoldina Gaberščik, žena posestnika, industrialca, župana ter deželnega in državnega poslanca Oskarja Gaberščika. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Pomembni gostilničarji in trgovci na vrtu tolminskega hotela Modrijan. Hotel je vodila Leopoldina Gaberščik, žena posestnika, industrialca, župana ter deželnega in državnega poslanca Oskarja Gaberščika. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Vse večje vaške gostilne so svojim gostom poleg pijače in hrane nudile tudi različne oblike zabave. V Vulčevi gostilni v Čezsoči je za glasbene in plesne užitke poskrbel gramofon. (E. Trinka, zasebna last) — Vse večje vaške gostilne so svojim gostom poleg pijače in hrane nudile tudi različne oblike zabave. V Vulčevi gostilni v Čezsoči je za glasbene in plesne užitke poskrbel gramofon. *(E. Trinka, zasebna last)*

Oglas Sorčevega hotela v Bovcu. (Ročni kažipot 1898) — Oglas Sorčevega hotela v Bovcu. *(Ročni kažipot 1898)*

Na glavnem bovškem trgu, kjer se danes nahaja hotel Alp, je nekdaj stal Sorčev hotel Pri pošti. Tu so se ustavljali popotniki in furmani, pa tudi kronane glave, saj je nudil hotel tudi najzahtevnejšim gostom vse potrebno ugodje in postrežbo. (E. Trinka, zasebna last) — Na glavnem bovškem trgu, kjer se danes nahaja hotel Alp, je nekdaj stal Sorčev hotel Pri pošti. Tu so se ustavljali popotniki in furmani, pa tudi kronane glave, saj je nudil hotel tudi najzahtevnejšim gostom vse potrebno ugodje in postrežbo. *(E. Trinka, zasebna last)*

Gostilna Franca Logarja na Srpenici je delovala od leta 1906. Ob njej je bilo tedaj v vasi še sedem drugih gostiln. (M. Škrabec, zasebna last) — Gostilna Franca Logarja na Srpenici je delovala od leta 1906. Ob njej je bilo tedaj v vasi še sedem drugih gostiln. *(M. Škrabec, zasebna last)*

Razglednica priljubljene Rejdarjeve gostilne v Bovcu odposlana leta 1900. (E. Trinka, zasebna last) — Razglednica priljubljene Rejdarjeve gostilne v Bovcu odposlana leta 1900. *(E. Trinka, zasebna last)*

Balinišče Rosičeve gostilne v Breginju. Tu so se poleg domačinov zbirali tudi v Breginju nastanjeni pripadniki finančne straže, ki so nadzirali mejo z Italijo. (T. Kočar, zasebna last) — Balinišče Rosičeve gostilne v Breginju. Tu so se poleg domačinov zbirali tudi v Breginju nastanjeni pripadniki finančne straže, ki so nadzirali mejo z Italijo. *(T. Kočar, zasebna last)*

Najuglednejši Tolminci in tujci so se družili v hotelu trgovca, posestnika in c. kr. poštarja Josipa Devetaka. Tu je od leta 1862 delovala tolminska Narodna čitalnica, gostilno je z obiskom počastil tudi cesar Franc Jožef I.. V spomin na ta pomemben dogodek je dal Devetak izdelati spominsko ploščo, ki priča o večnacionalnem značaju trga Tolmin. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Najuglednejši Tolminci in tujci so se družili v hotelu trgovca, posestnika in c. kr. poštarja Josipa Devetaka. Tu je od leta 1862 delovala tolminska Narodna čitalnica, gostilno je z obiskom počastil tudi cesar Franc Jožef I.. V spomin na ta pomemben dogodek je dal Devetak izdelati spominsko ploščo, ki priča o večnacionalnem značaju trga Tolmin. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Žagarjevi so bili na Žagi vodilna gostilniška družina. Svojo dejavnost so, tako kot drugi trgovci in gostilničarji, oglaševali tudi z izdajo razglednic. (M. Škrabec, zasebna last) — Žagarjevi so bili na Žagi vodilna gostilniška družina. Svojo dejavnost so, tako kot drugi trgovci in gostilničarji, oglaševali tudi z izdajo razglednic. *(M. Škrabec, zasebna last)*

Predhodna stran

Začetna stran

Naslednja stran