Trgovina in gostinstvo v socializmu

Novi družbeni red, ki naj bi poskrbel za manj družbene neenakosti, je predvideval podržavljenje privatne lastnine in centralno upravljanje naravnih resursov in družbenih sredstev. Že v prvih letih po koncu druge svetovne vojne so tako prišle v kolektivno družbeno upravljanje tudi številne zasebne trgovine in gostilne. Nekaterim posestnikom so bili lokali in tudi velik del lastnine z zakonom nacionalizirani, druge so z raznimi zakonskimi omejitvami in onemogočanjem normalne preskrbe primorali, da so dejavnost sami opustili. Preskrba z blagom in opravljanje gostinske dejavnosti sta bili odtlej v rokah raznih zadrug ter velikih družbenih podjetij, v katerih je bilo združenih več manjših poslovalnic, vodenih s strani lokalnih ali državnih oblasti.

A pri kolektivnem upravljanju družbene lastnine so se že kmalu pokazale slabosti. Kader, ki je bil nastavljen za vodenje trgovske in gostinske dejavnosti, je bil za to delo večinoma neusposobljen, neučinkovito je bilo centralno upravljanje številnih poslovalnic, ki so bile tudi slabo opremljene in niso dosegale higienskih zahtev. Kar nekaj let je bilo zato potrebnih, da je socialistični sistem upravljanja utekel in dosegel raven, s katero so bili vsaj do neke mere zadovoljni tako načrtovalci kot potrošniki.

TRGOVSKA MREŽA TOLMINSKEGA OKRAJA
Okrajna trgovska mreža šteje 48 kmetijskih zadrug, 11 državnih detajlističnih trgovskih podjetij in 7 trgovin proizvajalnih podjetij. Z grosistično dejavnostjo se bavita 2 državni trgovski podjetji. Eno grosistično podjetje ima oddelek za izvoz in uvoz, z odkupi se ukvarjajo 4 zadružna in 1 državno trgovsko podjetje ter 2 odkupni mesti podjetij, ki imata sedež izven okraja.

Poročilo Okrajne trgovske zbornice Tolmin za leto 1953

Trgovine so povečanemu turističnemu obisku v poletnih mesecih le težko sledile. Gostje so se pritoževali nad pomanjkanjem sadja, slabo izbiro kruha, na višku sezone je v Bovcu pogosto zmanjkalo tudi priljubljenih pijač. Prizor z na pol praznimi policami je bil posnet v Mlinotestovi trgovini v Bovcu. (Arhiv Mlinotesta) — Trgovine so povečanemu turističnemu obisku v poletnih mesecih le težko sledile. Gostje so se pritoževali nad pomanjkanjem sadja, slabo izbiro kruha, na višku sezone je v Bovcu pogosto zmanjkalo tudi priljubljenih pijač. Prizor z na pol praznimi policami je bil posnet v Mlinotestovi trgovini v Bovcu. *(Arhiv Mlinotesta)*

Oglas Krajevnega trgovskega podjetja Most na Soči pod upravo katerega sta bili tudi nacionalizirani trgovini Ignaca Fratnika in Eligija Marege. (Nova Gorica 1952) — Oglas Krajevnega trgovskega podjetja Most na Soči pod upravo katerega sta bili tudi nacionalizirani trgovini Ignaca Fratnika in Eligija Marege. *(Nova Gorica 1952)*

V vaseh so bile trgovine in gostilne v rokah krajevnih kmetijskih zadrug, ki so praviloma organizirale tudi odkup in prodajo lokalnih kmetijskih pridelkov. je imela Na fotografiji je poslovalnica Kmetijske zadruge Slap ob Idrijci v vasi Pečine na Šentviški planoti. (K. Kofol, zasebna last) — V vaseh so bile trgovine in gostilne v rokah krajevnih kmetijskih zadrug, ki so praviloma organizirale tudi odkup in prodajo lokalnih kmetijskih pridelkov. je imela Na fotografiji je poslovalnica Kmetijske zadruge Slap ob Idrijci v vasi Pečine na Šentviški planoti. *(K. Kofol, zasebna last)*

Notranjost znamenite tolminske gostilne Pri Kranjcu, ki je prišla z nacionalizacijo v kolektivno upravljanje. Do ureditve tovarniških menz in odprtja restavracije Družbena prehrana Tolmin je služila tudi kot glavna delavska menza. (M. Jarc, zasebna last) — Notranjost znamenite tolminske gostilne Pri Kranjcu, ki je prišla z nacionalizacijo v kolektivno upravljanje. Do ureditve tovarniških menz in odprtja restavracije Družbena prehrana Tolmin je služila tudi kot glavna delavska menza. *(M. Jarc, zasebna last)*

Tolminski hotel Regina je bil po vojni nacionaliziran in preimenovan v Hotel Krn. Prišel je pod upravo Gostinskega podjetja Mestnega ljudskega odbora Tolmin, v okviru katerega so delovali še kavarna Triglav, restavracija Podšolar in gostilna Pri Kranjcu, krajši čas tudi obrata Pecivo in Sodavičarstvo. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Tolminski hotel Regina je bil po vojni nacionaliziran in preimenovan v Hotel Krn. Prišel je pod upravo Gostinskega podjetja Mestnega ljudskega odbora Tolmin, v okviru katerega so delovali še kavarna Triglav, restavracija Podšolar in gostilna Pri Kranjcu, krajši čas tudi obrata Pecivo in Sodavičarstvo. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Kar nekaj gostiln in trgovin je po koncu vojne prenehalo delovati. Gostilna Kotlar v Kobaridu je ponovno odprla svoja vrata šele leta 1967, pod upravo Gostinskega podjetja Soča z Mosta na Soči. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Kar nekaj gostiln in trgovin je po koncu vojne prenehalo delovati. Gostilna Kotlar v Kobaridu je ponovno odprla svoja vrata šele leta 1967, pod upravo Gostinskega podjetja Soča z Mosta na Soči. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Mertnova gostilna v Logu pod Mangartom je leta 1949 dobila status zakupne gostilne in se preimenovala v gostilno Mangart. Jožef Černuta je ostal lastnik nepremičnine in je lahko še naprej razmeroma samostojno posloval. Vključen je bil v plansko preskrbo prostih viškov, poleg tega je smel kupovati tudi izven državne preskrbovalne mreže, le vso gostinsko opremo je moral za majhen znesek prodati Poverjeništvu za gostinstvo in turizem Tolmin. (Arhiv PANG) — Mertnova gostilna v Logu pod Mangartom je leta 1949 dobila status zakupne gostilne in se preimenovala v gostilno Mangart. Jožef Černuta je ostal lastnik nepremičnine in je lahko še naprej razmeroma samostojno posloval. Vključen je bil v plansko preskrbo prostih viškov, poleg tega je smel kupovati tudi izven državne preskrbovalne mreže, le vso gostinsko opremo je moral za majhen znesek prodati Poverjeništvu za gostinstvo in turizem Tolmin. *(Arhiv PANG)*

Nekateri lastniki nacionaliziranih gostinskih in trgovskih objektov so svoje znanje in izkušnje s pridom uporabili pri vodenju družbenih gostinskih in trgovskih podjetjih. Domicijan Ostan, predvojni lastnik mesnice in hotela Ostan, ki je bil po nacionalizaciji preimenovan v hotel Kanin, je postal vodja Gostinskega podjetja KLO Bovec. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Nekateri lastniki nacionaliziranih gostinskih in trgovskih objektov so svoje znanje in izkušnje s pridom uporabili pri vodenju družbenih gostinskih in trgovskih podjetjih. Domicijan Ostan, predvojni lastnik mesnice in hotela Ostan, ki je bil po nacionalizaciji preimenovan v hotel Kanin, je postal vodja Gostinskega podjetja KLO Bovec. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Kar nekaj izpraznjenih objektov italijanskih obmejnih enot je po vojni služilo turističnim namenom. Objekt finančne straže na Petrovem Brdu je bil preurejen v okrevališče za železničarske delavce, danes je v njem dom onemoglih. (Arhiv PANG) — Kar nekaj izpraznjenih objektov italijanskih obmejnih enot je po vojni služilo turističnim namenom. Objekt finančne straže na Petrovem Brdu je bil preurejen v okrevališče za železničarske delavce, danes je v njem dom onemoglih. *(Arhiv PANG)*

Stavba vojašnice v Trenti, ki je bila po vojni spremenjena v depandanso bližnjega hotela Planinski orel. (E. Trinka, zasebna last) — Stavba vojašnice v Trenti, ki je bila po vojni spremenjena v depandanso bližnjega hotela Planinski orel. *(E. Trinka, zasebna last)*

Planinski dom Zlatorog v Trenti, ki je bil pred vojno v lasti bovškega trgovca Izidorja Ostana, je bil po vojni dan v upravljanje Planinskemu društvu Bovec. (E. Trinka, zasebna last) — Planinski dom Zlatorog v Trenti, ki je bil pred vojno v lasti bovškega trgovca Izidorja Ostana, je bil po vojni dan v upravljanje Planinskemu društvu Bovec. *(E. Trinka, zasebna last)*

Predhodna stran

Začetna stran

Naslednja stran