Trgovina in gostinstvo pod Italijo

Po koncu prve svetovne vojne je trajalo kar nekaj let, da so se porušeni kraji obnovili in se je življenje vrnilo v ustaljeni tir. Na novo zgrajeni ali obnovljeni so bili tudi številni trgovski in gostinski lokali, ki so morali razmeroma hitro preiti na nov, italijanski sistem preskrbe in poslovanja. S priključitvijo k Italiji se je odprl povsem nov trg, ki ga je bilo treba šele spoznati in na katerem se ni bilo lahko uveljaviti.

Pomemben element prilagajanja novemu državnemu okviru je bil jezik. Uradna komunikacija je lahko v slovenskem jeziku tekla zgolj nekaj prvih let, nato so morali biti vsi javni napisi dvojezični, po letu 1926 pa le še italijanski. Tudi sicer so večji posoški kraji zaradi številnih italijanskih priseljencev postajali vse bolj italijanski. Nekaj prišlekov iz osrednje Italije se je znašlo tudi med trgovci in gostilničarji. Zaradi svojega porekla so bili pri oblasteh pogosto privilegirani.

PIRČEVA GOSTILNA V BOVCU
Naša gostilna je bila med obiskovalci poznana po dobrem golažu. Posebej priljubljen je bil med revnimi kmeti iz okoliških vasi, ki so prišli v Bovec po opravkih enkrat ali dvakrat na mesec. Za 1,20 lire so dobili mali golaž s kosom kruha in kozarcem vina, za 2,50 pa veliki golaž, v katerem je bilo tudi več koščkov mesa. Čeprav ni bil golaž nič posebnega, je bil za te ljudi prava poslastica. V gostilni čez cesto, kjer so imeli lastno mesnico, je bila enaka jed zagotovo boljša, a tam je bilo za naše goste preveč gosposko. Ženske pa so običajno pri nas jedle samo juho.

Darinka Pirc Kravanja, 2004

Italijanske oblasti so v večjih krajih odpirale posebne lokale, imenovane Dopolavoro. Namenjeni so bili druženju in zabavi, predvsem pa širjenju fašistične ideologije in italijanske kulture. Tolminski Dopolavoro je deloval v prostorih Petrinove gostilne v Tolminu. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Italijanske oblasti so v večjih krajih odpirale posebne lokale, imenovane Dopolavoro. Namenjeni so bili druženju in zabavi, predvsem pa širjenju fašistične ideologije in italijanske kulture. Tolminski Dopolavoro je deloval v prostorih Petrinove gostilne v Tolminu. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Vpisni list kakršnega je moral izpolniti gost, ki je prenočeval v gostišču Lipičar na Mostu na Soči. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Vpisni list kakršnega je moral izpolniti gost, ki je prenočeval v gostišču Lipičar na Mostu na Soči. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Uvajanje italijanščine v javno rabo je šlo postopoma: najprej so bili na javnih mestih še vidni slovenski napisi, kasneje so postali dvojezični, po 1926 pa strogo samo italijanski. Razglednica Tolmina je iz časa, ko je bila slovenščina na javnih mestih še dovoljena. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Uvajanje italijanščine v javno rabo je šlo postopoma: najprej so bili na javnih mestih še vidni slovenski napisi, kasneje so postali dvojezični, po 1926 pa strogo samo italijanski. Razglednica Tolmina je iz časa, ko je bila slovenščina na javnih mestih še dovoljena. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Južno krilo Coroninijevega dvorca v Tolminu je leta 1925 kupil veletrgovec z vinom Josip Zuodar in ga namenil gostinski dejavnosti; do konca druge svetovne vojne je tu deloval hotel Regina. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Južno krilo Coroninijevega dvorca v Tolminu je leta 1925 kupil veletrgovec z vinom Josip Zuodar in ga namenil gostinski dejavnosti; do konca druge svetovne vojne je tu deloval hotel Regina. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Sejmi, na katerih so poleg uveljavljenih trgovcev svoje izdelke prodajali tudi kmetje in obrtniki, so bili zelo živi tudi v času med obema vojnama. Pomemben sejemski kraj je bil današnji Most na Soči, kjer se je glavni sejem odvijal meseca decembra, na god sv. Lucije. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Sejmi, na katerih so poleg uveljavljenih trgovcev svoje izdelke prodajali tudi kmetje in obrtniki, so bili zelo živi tudi v času med obema vojnama. Pomemben sejemski kraj je bil današnji Most na Soči, kjer se je glavni sejem odvijal meseca decembra, na god sv. Lucije. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Do prepovedi rabe slovenskega jezika v javnih lokalih so bile gostilne pomembna kulturna in narodnobuditeljska središča. Na fotografiji iz leta 1921 so člani Bralnega in pevskega društva Slap ob Idrijci pred Vogričevo gostilno, ki je gostila prireditve domačega društva. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Do prepovedi rabe slovenskega jezika v javnih lokalih so bile gostilne pomembna kulturna in narodnobuditeljska središča. Na fotografiji iz leta 1921 so člani Bralnega in pevskega društva Slap ob Idrijci pred Vogričevo gostilno, ki je gostila prireditve domačega društva. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Trgovec Ignac Fratnik z Mosta na Soči se je začel s trgovino ukvarjati v času gradnje Bohinjske proge. Ker je bilo v prvi svetovni vojni poslopje trgovine uničeno, je leta 1921 dogradil novo stavbo. V njej je prodajal jestvine in različno hišno opremo, kmete pa zalagal z otrobi in drugim kmetijskim blagom. (M. Munih, zasebni arhiv) — Trgovec Ignac Fratnik z Mosta na Soči se je začel s trgovino ukvarjati v času gradnje Bohinjske proge. Ker je bilo v prvi svetovni vojni poslopje trgovine uničeno, je leta 1921 dogradil novo stavbo. V njej je prodajal jestvine in različno hišno opremo, kmete pa zalagal z otrobi in drugim kmetijskim blagom. *(M. Munih, zasebni arhiv)*

Nekdanje trgovine ob glavnem trgu na Mostu na Soči. V stavbi v sredini je že pred prvo vojno posloval veletrgovec Kovačič, po vojni je njegovo dejavnost nadaljevala hči Marija Alma z možem Eligijem Marego. (B. Mlakar, zasebna last) — Nekdanje trgovine ob glavnem trgu na Mostu na Soči. V stavbi v sredini je že pred prvo vojno posloval veletrgovec Kovačič, po vojni je njegovo dejavnost nadaljevala hči Marija Alma z možem Eligijem Marego. *(B. Mlakar, zasebna last)*

Kmetje in trgovci so se v prvih povojnih letih povezovali v različne zadruge, ki so omogočale lažjo prodajo ter nakup potrebnega blaga. Na fotografiji je stavba gospodarske zadruge na Idriji pri Bači. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Kmetje in trgovci so se v prvih povojnih letih povezovali v različne zadruge, ki so omogočale lažjo prodajo ter nakup potrebnega blaga. Na fotografiji je stavba gospodarske zadruge na Idriji pri Bači. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Gostje, zbrani pred gostilno Martina Černute v Logu pod Mangartom, ki je ohranila stari gostilniški izvesek, a morala v času pod Italijo slovenskemu napisu dodati še pripis v italijanščini. (E. Trinka, zasebna last) — Gostje, zbrani pred gostilno Martina Černute v Logu pod Mangartom, ki je ohranila stari gostilniški izvesek, a morala v času pod Italijo slovenskemu napisu dodati še pripis v italijanščini. *(E. Trinka, zasebna last)*

Devetakov hotel v Kobaridu je bil v času pod Italijo preimenovan v Albergo Montenero. Hotelskim hlevom in prostorom za vozove se je v tem času pridružila še garaža za avtomobile, ki so bili tudi na posoških cestah vse pogostejši. (Arhiv PANG, foto F. Stres) — Devetakov hotel v Kobaridu je bil v času pod Italijo preimenovan v Albergo Montenero. Hotelskim hlevom in prostorom za vozove se je v tem času pridružila še garaža za avtomobile, ki so bili tudi na posoških cestah vse pogostejši. *(Arhiv PANG, foto F. Stres)*

Stanovanjska in poslovna hiša družine Pirc v Bovcu; v pritličju so se nahajale gostilna, trgovina in pekarna. (E. Trinka, zasebna last) — Stanovanjska in poslovna hiša družine Pirc v Bovcu; v pritličju so se nahajale gostilna, trgovina in pekarna. *(E. Trinka, zasebna last)*

Glavni bovški trg je bil med obema vojnama obkrožen z gostinskimi in trgovskimi lokali. (Arhiv PANG) — Glavni bovški trg je bil med obema vojnama obkrožen z gostinskimi in trgovskimi lokali. *(Arhiv PANG)*

Ostanov hotel v Bovcu je bil pod Italijo glavni gostinski in nastanitveni objekt v kraju. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Ostanov hotel v Bovcu je bil pod Italijo glavni gostinski in nastanitveni objekt v kraju. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Trgovina in gostilna Franca Klavore v Bovcu. Ovalen znak nad vrati označuje, de je bil Klavora pooblaščeni trgovec za prodajo soli in tobaka, ki sta sodila pod državni monopol. (E. Trinka, zasebna last) — Trgovina in gostilna Franca Klavore v Bovcu. Ovalen znak nad vrati označuje, de je bil Klavora pooblaščeni trgovec za prodajo soli in tobaka, ki sta sodila pod državni monopol. *(E. Trinka, zasebna last)*

Kot številni javni objekti je tudi gostilna Triglav Na Logu v Trenti v času prevlade fašizma na fasado dobila podobo fašističnega vodje Benita Mussolinija ter italijanski napis. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Kot številni javni objekti je tudi gostilna Triglav Na Logu v Trenti v času prevlade fašizma na fasado dobila podobo fašističnega vodje Benita Mussolinija ter italijanski napis. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Plakat iz leta 1930, ki je napovedoval odprtje živinske tržnice v Tolminu. (Arhiv PANG) — Plakat iz leta 1930, ki je napovedoval odprtje živinske tržnice v Tolminu. *(Arhiv PANG)*

Oglas Kmetijske in delavske gospodarske zadruge na Idriji pri Bači objavljen v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe za leto 1926.

Predhodna stran

Začetna stran

Naslednja stran