Turistični cilji v Zgornjem Posočju

V kraljevini Italiji je imel turizem pomembno vlogo. Del razvejane turistične mreže je po priključitvi postalo tudi obmejno Zgornje Posočje, ki so ga Italijani na novo odkrivali in raziskovali. Dokler se po vojni razmere niso povsem uredile, so prihajali zgolj na krajše enodnevne izlete, kasneje pa tudi na daljša letovanja in oddih.

Glavni magnet je bila v Posočju vedno narava, predvsem gore. Širile pa so se že tudi druge oblike turizma, ki so bile pred vojno slabo ali sploh nepoznane. V zimskem času je postalo priljubljeno smučanje, poleti pa plavanje in raziskovanje rečnih dolin. Ponovno je oživel tudi romarski turizem, precejšnjega zanimanja so bili deležni kulturni spomeniki, povsem na novo pa se je razvil t. i. vojni turizem oziroma obiskovanje nekdanjih bojišč.

SMUČARSKI TURIZEM NA LIVKU
Livek je postal prava smučarska Meka po hudi gospodarski krizi leta 1929. Gospoda iz vseh mest Furlanije je ob sobotah in nedeljah množično prihajala na Livek, zanimanje za smučanje so v tistih časih začeli kazati tudi tukajšnji dolinci iz Tolminske in Kobariške. Po več dni so se ustavljali posamezniki v gostilni pri Opladarju, kjer so imeli več lepo urejenih turističnih sob, gospodinja Marija pa je bila poznana kot izvrstna kuharica.

Ivan Rutar, 2000

Smučanje, ki je prišlo v Zgornje Posočje že pred prvo vojno, je postalo med obema vojnama priljubljen način preživljanja prostega časa. Najpomembnejše smučarske destinacije so bile Livek, Log pod Mangartom in Bovec (na sliki). (Arhiv Tolminskega muzeja) — Smučanje, ki je prišlo v Zgornje Posočje že pred prvo vojno, je postalo med obema vojnama priljubljen način preživljanja prostega časa. Najpomembnejše smučarske destinacije so bile Livek, Log pod Mangartom in Bovec (na sliki). *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Skupina izletnikov pri izviru Soče, lažje dostopni ter zato množično obiskani turistični točki v dolini Trente. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Skupina izletnikov pri izviru Soče, lažje dostopni ter zato množično obiskani turistični točki v dolini Trente. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Pomembna turistična zanimivost Mosta na Soči je postalo veliko akumulacijsko jezero, ki je nastalo leta 1939, po dograditvi prve elektrane na Soči. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Pomembna turistična zanimivost Mosta na Soči je postalo veliko akumulacijsko jezero, ki je nastalo leta 1939, po dograditvi prve elektrane na Soči. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Most na Soči je po koncu prve svetovne vojne ohranil status pomembnega letoviščarskega kraja. Med gosti iz različnih delov Italije je bil zelo priljubljen ribolov. (Arhiv PANG) — Most na Soči je po koncu prve svetovne vojne ohranil status pomembnega letoviščarskega kraja. Med gosti iz različnih delov Italije je bil zelo priljubljen ribolov. *(Arhiv PANG)*

Že pred prvo vojno dobro obiskana Dantejeva jama nedaleč od Tolmina, je dobila ob vzponu fašizma tudi politični pomen. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Že pred prvo vojno dobro obiskana Dantejeva jama nedaleč od Tolmina, je dobila ob vzponu fašizma tudi politični pomen. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Člani Švicarskega kluba iz Trsta ob obisku botaničnega vrta Juliana v Trenti leta 1939. Sredi med njimi stoji Albert Bois de Chesne, ustanovitelj in lastnik vrta. (E. Trinka, zasebna last) — Člani Švicarskega kluba iz Trsta ob obisku botaničnega vrta Juliana v Trenti leta 1939. Sredi med njimi stoji Albert Bois de Chesne, ustanovitelj in lastnik vrta. *(E. Trinka, zasebna last)*

Družina trgovca Marege z Mosta na Soči na izletu k trdnjavi Kluže leta 1930. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Družina trgovca Marege z Mosta na Soči na izletu k trdnjavi Kluže leta 1930. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Marijina cerkev na Mengorah je bila že pred vojno priljubljen romarski kraj. Po obnovi v vojni porušene cerkve so romanja spet oživela. Tik pod vrhom hriba je bilo za bolj oddaljene romanje po vojni urejeno tudi novo gostišče s prenočišči. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Marijina cerkev na Mengorah je bila že pred vojno priljubljen romarski kraj. Po obnovi v vojni porušene cerkve so romanja spet oživela. Tik pod vrhom hriba je bilo za bolj oddaljene romanje po vojni urejeno tudi novo gostišče s prenočišči. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Kraje na območju nekdanje soške fronte so po vojni obiskovali mnogi bivši vojaki in njihovi svojci, kar so domači gostinci in trgovci s pridom izkoriščali. Za dodatno promocijo tovrstnega vojnega turizma so poskrbela tudi različne razglednice s spominskimi obeležji italijanskih enot. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Kraje na območju nekdanje soške fronte so po vojni obiskovali mnogi bivši vojaki in njihovi svojci, kar so domači gostinci in trgovci s pridom izkoriščali. Za dodatno promocijo tovrstnega vojnega turizma so poskrbela tudi različne razglednice s spominskimi obeležji italijanskih enot. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Med vojnama je bil avtomobilski promet že dobro razširjen, zato je veliko turistov v Zgornje Posočje pripotovalo z lastnim avtomobilom. Na razglednici iz leta 1939 so vrisane priljubljene avtomobilske ture, med drugimi tudi skozi Posočje, mimo lokacij bojev v prvi svetovni vojni. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Med vojnama je bil avtomobilski promet že dobro razširjen, zato je veliko turistov v Zgornje Posočje pripotovalo z lastnim avtomobilom. Na razglednici iz leta 1939 so vrisane priljubljene avtomobilske ture, med drugimi tudi skozi Posočje, mimo lokacij bojev v prvi svetovni vojni. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Med največjimi italijanskimi spominskimi obeležji vezanimi na dogodke prve svetovne vojne je italijanska kostnica v Kobaridu, ki je kmalu postala priljubljen turistični cilj. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Med največjimi italijanskimi spominskimi obeležji vezanimi na dogodke prve svetovne vojne je italijanska kostnica v Kobaridu, ki je kmalu postala priljubljen turistični cilj. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

V Volčah je bilo že pred prvo svetovno vojno urejeno manjše kopališče z zdravilno vodo, ki je delovalo tudi med obema vojnama. Tedanji lastnik Anton Pitamic je poleg zdravilne vode kopalcem nudil tudi kabine za preoblačenje. (Arhov Tolminskega muzeja) — V Volčah je bilo že pred prvo svetovno vojno urejeno manjše kopališče z zdravilno vodo, ki je delovalo tudi med obema vojnama. Tedanji lastnik Anton Pitamic je poleg zdravilne vode kopalcem nudil tudi kabine za preoblačenje. *(Arhov Tolminskega muzeja)*

Predhodna stran

Začetna stran

Naslednja stran