Povojni turistični razvoj

Prioriteta povojnega gospodarstva je bil razvoj industrije, v Zgornjem Posočju pa je velike upe zbujal tudi razvoj turizma. Sprva so največ naporov vlagali v urejanje turistične infrastrukture, kar je bilo nujno, saj Italije tovrstni razvoj v obmejnih krajih ni zanimal, obstoječi gostinski objekti pa so bili zaradi pomanjkljive preskrbe in novih neveščih gospodarjev le še senca nekdanjih imenitnih gostišč. Zaradi razmaha sindikalnega oziroma delavskega turizma so bili številni objekti, ki so bili v obdobju med vojnama zgrajeni za potrebe vojske in obmejnih enot, preurejeni v planinske koče, počitniške domove in okrevališča ali poceni nočišča z zgolj najnujnejšo opremo.

Načrtovalci turističnega razvoja so največ pozornosti in sredstev namenjali Bovškemu, saj naj bi imelo to območje največji turistični potencial. Za razvoj turizma je skrbela posebna občinska služba, imenovana Poverjeništvo za gostinstvo in turizem, pomembno vlogo so odigrala tudi turistična in planinska društva. Ob skrbi za ustrezno gostinsko ponudbo in zadostne nočitvene kapacitete je bilo nujno urejati tudi prometne povezave.

TURISTI PRIHAJAJO
V dolini Soče je vedno več turistov. Hoteli in zasebne sobe komaj lahko sprejmejo vse goste, marsikdaj pa jih morajo celo odkloniti. Res da je turistov veliko, vendar se bomo morali o turizmu še precej učiti, da bomo znali gostu ponuditi tisto, kar si želi, in s tem tudi zaslužiti. Današnji turist ni zadovoljen samo z dobro hrano in udobno posteljo, pač pa potrebuje tudi različne aktivnost, s katerimi razbije dopustniško mrtvilo.

Primorske novice, 8. 9. 1972

Kobariški hotel Zvezda je prišel leta 1968 v upravljanje trgovskega podjetja Grosist Gorica in bil preimenovan v Hotel G. V hotelskem paviljonu se je nahajala tudi moderna samopostrežna trgovina. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Kobariški hotel Zvezda je prišel leta 1968 v upravljanje trgovskega podjetja Grosist Gorica in bil preimenovan v Hotel G. V hotelskem paviljonu se je nahajala tudi moderna samopostrežna trgovina. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

V Trenti je bil glavni gostinski objekt hotel Planinski orel, h kateremu je spadala še depandansa Planika. Hotel je imel konec 50. let na razpolago 11 sob s toplo vodo, v slabše opremljeni Planiki pa je lahko v 30 sobah prespalo kar 54 ljudi. (Arhiv Tolminskega muzeja) — V Trenti je bil glavni gostinski objekt hotel Planinski orel, h kateremu je spadala še depandansa Planika. Hotel je imel konec 50. let na razpolago 11 sob s toplo vodo, v slabše opremljeni Planiki pa je lahko v 30 sobah prespalo kar 54 ljudi. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

V Zgornjem Posočju so delovala tri planinska društva. Ker na svojem območju niso zmogla vzdrževati vseh planinskih koč, so za nekatere skrbela društva iz drugih delov Slovenije. Dobro obiskana koča pri izviru Soče je odtlej v rokah Planinskega društva Jesenice. (Arhiv Tolminskega muzeja) — V Zgornjem Posočju so delovala tri planinska društva. Ker na svojem območju niso zmogla vzdrževati vseh planinskih koč, so za nekatere skrbela društva iz drugih delov Slovenije. Dobro obiskana koča pri izviru Soče je odtlej v rokah Planinskega društva Jesenice. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Poleg izjemne narave so turisti v Zgornjem Posočju lahko obiskali tudi več kulturnih zanimivosti. Priljubljen je bil muzej v Trenti, kjer je bila najprej predstavljena zgodovina slovenskega planinstva. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Poleg izjemne narave so turisti v Zgornjem Posočju lahko obiskali tudi več kulturnih zanimivosti. Priljubljen je bil muzej v Trenti, kjer je bila najprej predstavljena zgodovina slovenskega planinstva. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Med obiskovalci soške doline so do 60. let 20. stoletja prevladovali domači gostje. Med tujci, največkrat zgolj v tranzitu ali na krajših enodnevnih izletih, pa so bili najpogostejši Italijani, Nemci in Avstrijci. Število stacionarnih tujih gostov je začelo naraščati šele z izboljšanjem gostinske ponudbe in nočitvenih kapacitet. (Arhiv PANG) — Med obiskovalci soške doline so do 60. let 20. stoletja prevladovali domači gostje. Med tujci, največkrat zgolj v tranzitu ali na krajših enodnevnih izletih, pa so bili najpogostejši Italijani, Nemci in Avstrijci. Število stacionarnih tujih gostov je začelo naraščati šele z izboljšanjem gostinske ponudbe in nočitvenih kapacitet. *(Arhiv PANG)*

Na Bovškem je bila po vojni med prvimi preurejena gostilna Golobar, a je bila leta 1959 še brez tople vode in centralnega ogrevanja. Sprejemala je tako stacionarne goste kot izletnike, ki so potovali predvsem z avtobusi v organizaciji turističnih agencij. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Na Bovškem je bila po vojni med prvimi preurejena gostilna Golobar, a je bila leta 1959 še brez tople vode in centralnega ogrevanja. Sprejemala je tako stacionarne goste kot izletnike, ki so potovali predvsem z avtobusi v organizaciji turističnih agencij. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

V Bovcu je leta 1963 zrastel prostoren in sodobno urejen hotel Alp z restavracijo, kavarno, nočnim barom ter sobami z lastno kopalnico, v katerih je lahko prespalo 112 ljudi. (Arhiv Tolminskega muzeja) — V Bovcu je leta 1963 zrastel prostoren in sodobno urejen hotel Alp z restavracijo, kavarno, nočnim barom ter sobami z lastno kopalnico, v katerih je lahko prespalo 112 ljudi. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Zaradi pomanjkanja nočitvenih kapacitet je Turistično društvo Kobarid leta 1962 na terasah ob poti k italijanski kostnici postavilo štiri turistične bungalove, v katerih je bilo prostora za štiričlansko družino. Podobne hišice so stale tudi v bovškem parku ob cerkvi Device Marije v Polju. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Zaradi pomanjkanja nočitvenih kapacitet je Turistično društvo Kobarid leta 1962 na terasah ob poti k italijanski kostnici postavilo štiri turistične bungalove, v katerih je bilo prostora za štiričlansko družino. Podobne hišice so stale tudi v bovškem parku ob cerkvi Device Marije v Polju. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Vršiška cesta je bila zaradi turističnega obiska v poletni sezoni zelo obremenjena. Z gorenjske strani je bila običajno splužena šele v začetku maja, ko se je turistična sezona že začela, kar je pri turističnih delavcih na primorski strani sprožalo negodovanje in nemalo skrbi. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Vršiška cesta je bila zaradi turističnega obiska v poletni sezoni zelo obremenjena. Z gorenjske strani je bila običajno splužena šele v začetku maja, ko se je turistična sezona že začela, kar je pri turističnih delavcih na primorski strani sprožalo negodovanje in nemalo skrbi. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Najava večje skupine turistov, ki je obiskala Log pod Mangartom leta 1951. (Arhiv PANG) — Najava večje skupine turistov, ki je obiskala Log pod Mangartom leta 1951. *(Arhiv PANG)*

Čeprav je kulinarika pomemben del turistične ponudbe, ji posoški gostinci sprva niso namenjali posebne pozornosti. S specializirano gostinsko ponudbo se je med prvimi začela ukvarjati kobariška restavracija Topli val, ki je bila poznana predvsem po ponudbi ribjih jedi. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Čeprav je kulinarika pomemben del turistične ponudbe, ji posoški gostinci sprva niso namenjali posebne pozornosti. S specializirano gostinsko ponudbo se je med prvimi začela ukvarjati kobariška restavracija Topli val, ki je bila poznana predvsem po ponudbi ribjih jedi. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

V Zgornjem Posočju se preko celega leta odvijajo prireditve, ki so namenjene tako domačinom kot turistom. Med najstarejše sodi Noč na jezeru na Mostu na Soči, ki je bila pod tem imenom prvič izpeljana leta 1973. (Arhiv PANG) — V Zgornjem Posočju se preko celega leta odvijajo prireditve, ki so namenjene tako domačinom kot turistom. Med najstarejše sodi Noč na jezeru na Mostu na Soči, ki je bila pod tem imenom prvič izpeljana leta 1973. *(Arhiv PANG)*

Oglas hotela Krn, največjega gostinskega objekta v Tolminu. (Primorske novice, 1964) — Oglas hotela Krn, največjega gostinskega objekta v Tolminu. *(Primorske novice, 1964)*

Predhodna stran

Začetna stran

Naslednja stran