Življenje ob meji in obiskovanje gora

Z določitvijo nove državne meje med Italijo in Jugoslavijo so se v Zgornjem Posočju vzpostavile različne službe, ki so skrbele za varovanje meje in čezmejni promet. Sprva je bil nadzor na meji razmeroma ohlapen, a se je iz leta v leto zaostroval. Za turistično obiskovanje gora je bil med državama sklenjen poseben sporazum, ki je s predhodnim dovoljenjem omogočal prehod meje tudi izven uradno določenih točk. Po letu 1930, ko so Italijani začeli ob meji graditi utrdbeni sistem, t. i. Alpski zid, pa so se razmere močno poslabšale. Od Trente do Podbrda so rasle nove vojašnice in vojaški objekti, stopnjeval se je tudi politični nadzor nad ljudmi. Trgovcem in gostincem pa je v krajih, kjer je bilo vojske in drugih priseljencev veliko, posel cvetel.

TURISTI POZOR!
Turisti, ki hočejo obiskati obmejne gore, morajo imeti posebno izkaznico, ki jo izstavi prefekt ali kvestor in ki je veljavna pet dni.

Goriška straža, 10. 8. 1927

Meja med Italijo in Jugoslavijo je tekla po vrhovih Julijskih Alp, zato je bilo gibanje po visokogorju oteženo, mestoma celo prepovedano. Kljub temu obiskovanje hribov ni povsem usahnilo. (E. Trinka, zasebna last) — Meja med Italijo in Jugoslavijo je tekla po vrhovih Julijskih Alp, zato je bilo gibanje po visokogorju oteženo, mestoma celo prepovedano. Kljub temu obiskovanje hribov ni povsem usahnilo. *(E. Trinka, zasebna last)*

K promociji posoških turističnih točk so precej doprinesle razglednice, ki so jih zlasti turisti in vojaki pošiljali na vse konce Italije in tudi izven njenih meja. Fotografi so, preden so smeli dati razglednico na trg, morali pridobiti dovoljenje vojaškega Armadnega zbora v Vidmu. (Arhiv Tolminskega muzeja) — K promociji posoških turističnih točk so precej doprinesle razglednice, ki so jih zlasti turisti in vojaki pošiljali na vse konce Italije in tudi izven njenih meja. Fotografi so, preden so smeli dati razglednico na trg, morali pridobiti dovoljenje vojaškega Armadnega zbora v Vidmu. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Življenje v neposredni bližini meje je prinašalo prebivalcem kup sitnosti, a tudi koristi. Gostilničar Josip Zorč iz Trente je npr. z denarjem od prodaje zemljišča za gradnjo velike italijanske vojašnice po letu 1930 zgradil povsem nov stanovanjsko-gostinski objekt. (Zbirka PANG) — Življenje v neposredni bližini meje je prinašalo prebivalcem kup sitnosti, a tudi koristi. Gostilničar Josip Zorč iz Trente je npr. z denarjem od prodaje zemljišča za gradnjo velike italijanske vojašnice po letu 1930 zgradil povsem nov stanovanjsko-gostinski objekt. *(Zbirka PANG)*

Podbrdo je pravi razcvet doživelo z Bohinjsko progo, v času pod Italijo pa so k razvoju naselja poleg železničarjev in njihovih družin prispevali še vojaki in pripadniki obmejnih enot, ki so se priselili iz drugih delov Italije. Med domačini, ki so v cvetočem obdobju pred in po prvi vojni uspešno peljali svoj posel, je bil tudi mesar in gostilničar Tomaž Grohar. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Podbrdo je pravi razcvet doživelo z Bohinjsko progo, v času pod Italijo pa so k razvoju naselja poleg železničarjev in njihovih družin prispevali še vojaki in pripadniki obmejnih enot, ki so se priselili iz drugih delov Italije. Med domačini, ki so v cvetočem obdobju pred in po prvi vojni uspešno peljali svoj posel, je bil tudi mesar in gostilničar Tomaž Grohar. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

V prvi svetovni vojni poškodovano planinsko kočo na Kaninu so člani italijanskega planinskega kluba leta 1922 obnovili. Po nadzidavi, ki je bila opravljena leta 1936, je bilo v njej prostora za 80 planincev in smučarjev. (E. Trinka, zasebna last) — V prvi svetovni vojni poškodovano planinsko kočo na Kaninu so člani italijanskega planinskega kluba leta 1922 obnovili. Po nadzidavi, ki je bila opravljena leta 1936, je bilo v njej prostora za 80 planincev in smučarjev. *(E. Trinka, zasebna last)*

Pod krinko planinarjenja, paše, lova ali drugih dejavnosti je šlo ilegalno čez mejo veliko raznovrstnega blaga. Iz Jugoslavije so v Italijo tihotapili predvsem tobak, v nasprotni smeri pa riž, kavo in celo živali. Ob stopnjevanju fašističnega nasilja so preko hribov pobegnili tudi mnogi preganjani Slovenci. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Pod krinko planinarjenja, paše, lova ali drugih dejavnosti je šlo ilegalno čez mejo veliko raznovrstnega blaga. Iz Jugoslavije so v Italijo tihotapili predvsem tobak, v nasprotni smeri pa riž, kavo in celo živali. Ob stopnjevanju fašističnega nasilja so preko hribov pobegnili tudi mnogi preganjani Slovenci. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Slovenci so zelo radi zahajali v gore tudi zato, ker strogi nadzor države tja ni segel. Brez skrbi so se družili in v miru tudi zapeli, saj so bile sicer slovenske pesmi v javnosti prepovedane. Družba planincev ob razbitem mejnem kamnu na vrhu Škrbine. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Slovenci so zelo radi zahajali v gore tudi zato, ker strogi nadzor države tja ni segel. Brez skrbi so se družili in v miru tudi zapeli, saj so bile sicer slovenske pesmi v javnosti prepovedane. Družba planincev ob razbitem mejnem kamnu na vrhu Škrbine. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Po ukinitvi kulturnih in prosvetnih društev je mladim Slovencem, kot oblika druženja, ostal predvsem šport. V gore so se podajali tudi pozimi, saj je smučanje postajalo vse bolj priljubljeno. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Po ukinitvi kulturnih in prosvetnih društev je mladim Slovencem, kot oblika druženja, ostal predvsem šport. V gore so se podajali tudi pozimi, saj je smučanje postajalo vse bolj priljubljeno. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Predhodna stran

Začetna stran

Naslednja stran