Potovanja iz kraja v kraj

Potovanja iz kraja v kraj so bila do prihoda vlakov naporna in zato ne najbolj priljubljena. Najrevnejši so potovali z vozovi ali peš, ostali predvsem s poštnimi kočijami, saj druge kočije na ceste, namenjene poštnemu prometu, niso smele. Za potrebe potnikov in njihovih živali je nastala ob glavnih cestah mreža obpotnih, tako imenovanih furmanskih gostiln. Ob njih so priročne delavnice pogosto uredili tudi kovači in kolarji, ki so po potrebi poskrbeli za podkovanje konj in popravilo vozov.

Z odprtjem Bohinjske proge, druge železniške povezave Dunaja s Trstom, pa se je stanje na obsoških cestah močno spremenilo. Z železniškim dostopom prav v osrčje soške doline se je število potnikov, ki so rabili prevoz po cesti, močno povečalo. Kar nekaj podjetnih gostilničarjev in posestnikov je zato nabavilo nove kočije in druga prevozna sredstva, med katerimi je bila tudi »žardinera«, boljši pokriti voz, s katerim se je lahko naenkrat peljalo do 12 ljudi. Že leta 1911 začne v Zgornjem Posočju voziti tudi prvi avtobus.

UGOTOVITVE PO ZAČETKU VOŽNJE PRVEGA AVTOMOBILA
Danes se v 4―5 urah prihaja iz Trsta v Bovec! Pred nekaj leti so še rabili 48 ur in več. Do pred par meseci, ko še ni bilo avtomobila, je vožnja trajala 9 do 10 ur, saj se je rabilo s kočijo od vlaka do Bovca 5 do šest ur in več, vozne cene pa so bile tedaj višje od današnjih.

Edinost, 20. 11. 1910

Devetakova družina iz Tolmina, ki se je s poštno službo ukvarjala najmanj od srede 19. stoletja, je leta 1911 poštnim kočijam dodala še avtobus. Z njim so prevažali tako pošto kot turiste, ki so po dograditvi Bohinjske proge prihajali na izlete v Zgornje Posočje. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Devetakova družina iz Tolmina, ki se je s poštno službo ukvarjala najmanj od srede 19. stoletja, je leta 1911 poštnim kočijam dodala še avtobus. Z njim so prevažali tako pošto kot turiste, ki so po dograditvi Bohinjske proge prihajali na izlete v Zgornje Posočje. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Na prelazu Predel je zaradi potnikov, ki so potovali med Posočjem in Koroško, nastala gruča stavb z dvema furmanskima gostilnama. Tu so našli okrepčilo in prenočišče tako ljudje kot živali. (E. Trinka, zasebna last) — Na prelazu Predel je zaradi potnikov, ki so potovali med Posočjem in Koroško, nastala gruča stavb z dvema furmanskima gostilnama. Tu so našli okrepčilo in prenočišče tako ljudje kot živali. *(E. Trinka, zasebna last)*

Lahka kočija, s kakršnimi so se prevažali premožnejši potniki, parkirana pred Sorčevim hotelom v Bovcu. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Lahka kočija, s kakršnimi so se prevažali premožnejši potniki, parkirana pred Sorčevim hotelom v Bovcu. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Gostilna Franca Obleščaka pri Pršetu nedaleč od Tolmina se nahaja na enem najpomembnejših križišč na obsoški cesti, kjer se obsoški priključi cesta z vzhoda. (B. Mlakar, zasebna last) — Gostilna Franca Obleščaka pri Pršetu nedaleč od Tolmina se nahaja na enem najpomembnejših križišč na obsoški cesti, kjer se obsoški priključi cesta z vzhoda. *(B. Mlakar, zasebna last)*

Z odprtjem Bohinjske železnice so se dotedanji prometni tokovi preusmerili proti železniškim postajam; za potnike z Bovškega, Kobariškega, Tolminskega in Cerkljanskega je bila glavna železniška postaja Sv. Lucija-Tolmin, do katere je vodil nov armirano betonski cestni most. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Z odprtjem Bohinjske železnice so se dotedanji prometni tokovi preusmerili proti železniškim postajam; za potnike z Bovškega, Kobariškega, Tolminskega in Cerkljanskega je bila glavna železniška postaja Sv. Lucija-Tolmin, do katere je vodil nov armirano betonski cestni most. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Prvi osebni avtomobil je še pred prihodom železnice v Tolmin pripeljal notar Quarantotto, doma iz Trsta. Vožnja s to novo pripravo je zbujala pri mimoidočih veliko zanimanja pa tudi nemalo strahu. (Arhiv Tolminskega muzeja) — Prvi osebni avtomobil je še pred prihodom železnice v Tolmin pripeljal notar Quarantotto, doma iz Trsta. Vožnja s to novo pripravo je zbujala pri mimoidočih veliko zanimanja pa tudi nemalo strahu. *(Arhiv Tolminskega muzeja)*

Med težavnejše odseke obsoške poti je sodil trnovski klanec, ki si je do izgradnje nove ceste dejansko zaslužil takšno ime. Na Trnovem je ob hiši gostilničarja in trgovca Andreja Fona, v s slamo kriti hiši na desni, živel cestar, ki je vzdrževal ta zahtevni cestni odsek. (M. Škrabec, zasebna last) — Med težavnejše odseke obsoške poti je sodil trnovski klanec, ki si je do izgradnje nove ceste dejansko zaslužil takšno ime. Na Trnovem je ob hiši gostilničarja in trgovca Andreja Fona, v s slamo kriti hiši na desni, živel cestar, ki je vzdrževal ta zahtevni cestni odsek. *(M. Škrabec, zasebna last)*

Predhodna stran

Začetna stran

Naslednja stran