Začetki turizma

Popotniki predindustrijske dobe so potovali, ker je bilo to potrebno in obvezno, njihove poti, na katere se sicer ne bi podali, pa so morale imeti tehten namen. Popotniki 19. stoletja, katerim že rečemo turisti, pa so potovali, da bi se česa naučili in kaj novega spoznali. V tuje kraje so se podajali tudi zaradi oddiha, okrevanja, ali pa zgolj zaradi zabave in želje po novih doživetjih.

Prvi tovrstne obiskovalce Zgornjega Posočja je privlačila predvsem narava. Radovednost jih je vodila k odkrivanju neraziskanih kotičkov sveta, torej predvsem v gore, ki so postale prvi turistični cilj. Ostali, za katere so bili tovrstni napori preveliki, so oddih raje preživljali bolj lagodno, v manjših krajih v dolini, ki so imeli dovolj primernih gostišč. Konec 19. stoletja že sodijo med priljubljene letoviščarske kraje tudi Bovec, Kobarid, Tolmin in Sv. Lucija (Most na Soči). Tu so poskušali privabljati goste predvsem z urejanjem parkov in sprehajalnih poti ter drugih zanimivih turističnih točk, za kar so skrbela predvsem Pogozdovalna in olepševalna društva. Urejanje planinskih poti pa je bilo v pristojnosti planinskih društev; v dolini Soče je bila od ustanovitve leta 1896 to predvsem Soška podružnica SPD.

Neka vrsta ljudi, se ve da premožnih, se peča skoro edino s tem, da si ogledujejo dežele in plezajo po hribih in strminah, ter občudujejo krasote božje narave. Gotovo je popotnik očaran, ves prevzet od lepote, ktero uživa, če potuje po Švici in Tirolskih planinah; toda nič manjšega veselja ne uživa oni, ki si ogleda našo soško dolino in prekrasne hribe, ki jo obdajajo.

Soča 22. 7. 1881

Na vrhu Kozlovega roba v Tolminu je domače Olepševalno društvo kot dodatno turistično zanimivost leta 1912 zgradilo večnadstropni razgledni stolp. Uredilo je tudi več turističnih poti, ki so iz Tolmina vodile do te in drugih krajevnih zanimivosti. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Na vrhu Kozlovega roba v Tolminu je domače Olepševalno društvo kot dodatno turistično zanimivost leta 1912 zgradilo večnadstropni razgledni stolp. Uredilo je tudi več turističnih poti, ki so iz Tolmina vodile do te in drugih krajevnih zanimivosti. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Skupina tolminskih planincev na Črni prsti leta 1899. Ta ne preveč zahteven hrib je bil priljubljen predvsem zaradi raznolikega planinskega cvetja, ki ga je bilo tu v izobilju. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Skupina tolminskih planincev na Črni prsti leta 1899. Ta ne preveč zahteven hrib je bil priljubljen predvsem zaradi raznolikega planinskega cvetja, ki ga je bilo tu v izobilju. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Priljubljen letoviščarski kraj Zgornjega Posočja je bila Sv. Lucija (Most na Soči). Večina obiskovalcev je je bivala na glavnem trgu, kjer sta se poleg trgovin nahajali še dve gostilni in hotel. (M. Mlinar, zasebna last)
Priljubljen letoviščarski kraj Zgornjega Posočja je bila Sv. Lucija (Most na Soči). Večina obiskovalcev je je bivala na glavnem trgu, kjer sta se poleg trgovin nahajali še dve gostilni in hotel. (M. Mlinar, zasebna last)
Ročni kažipot po Goriški, Trstu in Istri za leto 1898.
Ročni kažipot po Goriški, Trstu in Istri za leto 1898.
Med dobro obiskanimi turističnimi cilji v Tolminu in okolici so bila Tolminska korita in Dantejeva jama. Pred slednjo je leta 1903 nastala tudi ta fotografija. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Med dobro obiskanimi turističnimi cilji v Tolminu in okolici so bila Tolminska korita in Dantejeva jama. Pred slednjo je leta 1903 nastala tudi ta fotografija. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem za leto 1907.
Ročni kažipot po Goriškem in Gradiščanskem za leto 1907.
Med največjimi občudovalci in najbolj zaslužnimi glasniki lepot doline Trenta sodi tržačan dr. Julius Kugy, ki je te kraje prvič obiskal leta 1877. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Med največjimi občudovalci in najbolj zaslužnimi glasniki lepot doline Trenta sodi tržačan dr. Julius Kugy, ki je te kraje prvič obiskal leta 1877. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Bovec je postal priljubljeno poletno letovišče predvsem zaradi blagodejne klime ter številnih naravnih zanimivosti. Kar nekaj se jih je nahajalo v neposredni bližini kraja, do njih pa so vodile lepo urejene in dobro označene sprehajalne poti. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Bovec je postal priljubljeno poletno letovišče predvsem zaradi blagodejne klime ter številnih naravnih zanimivosti. Kar nekaj se jih je nahajalo v neposredni bližini kraja, do njih pa so vodile lepo urejene in dobro označene sprehajalne poti. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Med zahtevnejše oblike preživljanja prostega časa je sodilo kolesarjenje, ki se je začelo v Posočju uveljavljati konec 19. stoletja. Že takrat so na obsoški cesti organizirali tudi prve kolesarske dirke. (M. Škrabec, zasebna last)
Med zahtevnejše oblike preživljanja prostega časa je sodilo kolesarjenje, ki se je začelo v Posočju uveljavljati konec 19. stoletja. Že takrat so na obsoški cesti organizirali tudi prve kolesarske dirke. (M. Škrabec, zasebna last)
Huberjeva gostilna v Bovcu je bila konec 19. stoletja med bolj uglednimi. Tu so na svežem zraku in v objemu gora letovali predvsem pomembni gostje iz Trsta in Gorice. (Arhiv Trentarskega muzeja)
Huberjeva gostilna v Bovcu je bila konec 19. stoletja med bolj uglednimi. Tu so na svežem zraku in v objemu gora letovali predvsem pomembni gostje iz Trsta in Gorice. (Arhiv Trentarskega muzeja)
Prvi turisti so prihajali v Zgornje Posočje predvsem zaradi ugodne klime in obiskovanja gora. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Prvi turisti so prihajali v Zgornje Posočje predvsem zaradi ugodne klime in obiskovanja gora. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Postavitev Aljaževega stolpa na Triglavu leta 1895, je bila za slovensko planinstvo, predvsem na simbolni nacionalni ravni, velik dosežek. Dotedanja prevlada nemških planinskih društev, se je s tem dejanjem in s krepitvijo slovenskih društev, močno zmanjšala. (E. Trinka, zasebna last)
Postavitev Aljaževega stolpa na Triglavu leta 1895, je bila za slovensko planinstvo, predvsem na simbolni nacionalni ravni, velik dosežek. Dotedanja prevlada nemških planinskih društev, se je s tem dejanjem in s krepitvijo slovenskih društev, močno zmanjšala. (E. Trinka, zasebna last)
Koča tržaške podružnice Nemško-avstrijskega planinskega društva na Logu v Trenti. Desno za njo se je nahajalo domovanje Ivana Zorča, v katerem je od leta 1900 delovala gostilna Triglav. (Dom in svet, 15. 6. 1899)
Koča tržaške podružnice Nemško-avstrijskega planinskega društva na Logu v Trenti. Desno za njo se je nahajalo domovanje Ivana Zorča, v katerem je od leta 1900 delovala gostilna Triglav. (Dom in svet, 15. 6. 1899)
Bovec ni bil zgolj prijetno letovišče, temveč tudi odlično izhodišče za obisk najbližjih gora. Med bolj priljubljenimi je bil Kanin, kjer je Nemško-avstrijski planinski klub iz Gorice postavil prvo planinsko kočo že leta 1895. (E. Trinka, zasebna last)
Bovec ni bil zgolj prijetno letovišče, temveč tudi odlično izhodišče za obisk najbližjih gora. Med bolj priljubljenimi je bil Kanin, kjer je Nemško-avstrijski planinski klub iz Gorice postavil prvo planinsko kočo že leta 1895. (E. Trinka, zasebna last)
Zaradi lege ob glavni cesti, ki je vodila ob Soči s Koroškega proti morju, je imel Log pod Mangartom več dobrih gostiln s prenočišči. Na fotografiji je gostilna Martina Černuta, ki z drugimi lastniki deluje še danes. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Zaradi lege ob glavni cesti, ki je vodila ob Soči s Koroškega proti morju, je imel Log pod Mangartom več dobrih gostiln s prenočišči. Na fotografiji je gostilna Martina Černuta, ki z drugimi lastniki deluje še danes. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Log pod Mangartom je bil pomembno izhodišče za obisk bližnjih hribov, predvsem najbolj priljubljenega Mangarta. Tu je bila leta 1875 zgrajena prva planinska koča, ki jo je postavila beljaška sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV). (Arhiv Tolminskega muzeja)
Log pod Mangartom je bil pomembno izhodišče za obisk bližnjih hribov, predvsem najbolj priljubljenega Mangarta. Tu je bila leta 1875 zgrajena prva planinska koča, ki jo je postavila beljaška sekcija Nemško-avstrijskega planinskega društva (DÖAV). (Arhiv Tolminskega muzeja)
V krajih, ki so služili kot izhodišče za obisk gora, so bili dotedanji pastirji in divji lovci, ki so dobro poznali okoliške gore, tudi odlični gorski vodniki. Med bolj poznanimi je bil Trentar Anton Tožbar mlajši, pooblaščeni vodnik Slovenskega planinskega društva. (Arhiv Tolminskega muzeja)
V krajih, ki so služili kot izhodišče za obisk gora, so bili dotedanji pastirji in divji lovci, ki so dobro poznali okoliške gore, tudi odlični gorski vodniki. Med bolj poznanimi je bil Trentar Anton Tožbar mlajši, pooblaščeni vodnik Slovenskega planinskega društva. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Značka, ki so jo ob uspešno opravljenem izpitu prejeli pooblaščeni vodniki Slovenskega planinskega društva. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Značka, ki so jo ob uspešno opravljenem izpitu prejeli pooblaščeni vodniki Slovenskega planinskega društva. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Planinci, ki so obiskovali Trento, so imeli konec 19. stoletja na razpolago tri boljša prenočišča. Na fotografiji je planinska postojanka Zlatorog, ki se je nahajala v hiši Antona Cudra. (Arhiv Tolminskega muzeja)
Planinci, ki so obiskovali Trento, so imeli konec 19. stoletja na razpolago tri boljša prenočišča. Na fotografiji je planinska postojanka Zlatorog, ki se je nahajala v hiši Antona Cudra. (Arhiv Tolminskega muzeja)

Predhodna stran
Začetna stran
Naslednja stran