ZDAJ GRE ZARES!

Mnogi mladeniči danes tukaj mislijo, da je vojna sama slava, vendar mladeniči, vojna je le sam pekel!
William Tecumseh Sherman

Čeprav je bila vojna pričakovana, so vojna napoved in prvi mobilizacijski razglasi vendarle prinesli streznitev ter povzročili vsesplošno zmedo, strah in tesnobo. Množice mladih fantov so se ob spremstvu sorodnikov in prijateljev dnevno zgrinjale v mesta ter na železniške postaje, tako da so domovi kmalu ostali brez moških. K orožju so bili najprej vpoklicani vsi v starosti od osemnajstega do dvainštiridesetega leta, proti koncu vojne, ko je teh začelo zmanjkovati, pa tudi sedemnajstletniki. Številni mladeniči so v vojsko odšli prostovoljno in z navdušenjem, saj so bili prepričani, da vojna ne bo dolgo trajala ter da je zmaga zagotovljena. V kolektivnem narodovem spominu so namreč po dolgem obdobju miru prevladovale predvsem romantične predstave o vojni in velikih vojnih junaštvih, nihče pa si ni znal predstavljati, kaj napovedujoča se »totalna vojna«, podkrepljena z ogromnim vojaškim strojem in modernimi vojnimi sredstvi, v resnici prinaša.

Prvotno navdušenje pa je kmalu začelo izginjati in vedno več je bilo mož, ki so se vpoklicu poskušali izogniti. Med njimi so bili predvsem starejši in številni izobraženci, ki niso nasedli visokoleteči vojni in domoljubni propagandi ter niso želeli darovati življenja za interese vedno bolj skrhane avstro-ogrske monarhije. Od začetka, ko je bilo potencialnih vojakov še v izobilju, so bili najpogostejši razlogi za oprostitev vpoklica zdravje in službene ali družinske obveznosti. Mnogi so si, če drugače ni šlo, poskušali zagotoviti vsaj delo v zaledju, marsikdo pa si je namesto prisilnega odhoda na fronto, raje izbral prostovoljno smrt.