Mi, ljudje na splošno, stojimo tu, tako šibki in brez moči spričo svojega uničenja. Vojna je zloraba velikega uma, imenuje se pa kultura – omika!? Vojna je obrt, kruta in egoistična!
Karel Jagodič
Začetek vojne in odhod vojakov na fronto se je na različne načine odražal tudi v civilnem življenju. Hude posledice je že v prvem letu bojev občutilo predvsem večinsko kmečko prebivalstvo, ki je sredi največjih kmečkih opravil ostalo brez najbolj sposobne moške delovne sile. Kmalu je začelo primanjkovati tudi delavcev v industriji, obrtnih delavnicah in med uradniki. Na začetku so bili moški z vidnejšimi funkcijami v službi in javnem življenju še oproščeni odhoda v vojsko, kasneje, ko je začelo vojakov primanjkovati, pa so lahko ostali doma le najbolj nujno potrebni ali zgolj tisti z dobrimi vezami ter debelimi denarnicami. Civilno življenje so tako vodili predvsem starejši moški, vedno več različnih delovnih mest in javnih funkcij pa so morale prevzeti tudi ženske.
Že v prvih dneh vojne je postalo civilno življenje v celotni monarhiji, tudi daleč stran od frontnih linij, podrejeno vojski in njenim potrebam. To od začetka v vsakdanjem življenju še ni bilo tako opazno, z vedno večjim pomanjkanjem surovin, predvsem pa ob odprtju soške fronte, ki je potekala na slovenskih tleh, pa je postala »vojaška diktatura«, ki je zavladala v monarhiji, vseprisotna in očitna. Država je prevzela popolno kontrolo nad cenami blaga in trgovino z raznovrstnim blagom, vojaškim potrebam in zahtevam je bil podrejen promet, gospodarstvo, javni red in mir ter tudi sodstvo, zdravstvo in druge javne službe. Vsi večji kraji in stičišča prometnih poti so bili preplavljeni z vojsko in ranjenci, številne šole ter drugi javni objekti pa spremenjeni v bolnice, vojašnice ali druge vojski namenjene stavbe. Vrstile so se obvezne oddaje konjev, voz, surovin in klavne živine, poostren nadzor nad gibanjem prebivalstva ter blaga pa se je izvajal tudi izven ožjih vojnih območij.
Ljudje so na začetku vse te spremembe dokaj mirno sprejemali, saj so bili prepričani, da vojno stanje ne bo dolgo trajalo. Proti koncu vojne, ko so bili že vsega naveličani in je vladalo vsesplošno pomanjkanje, pa so se začeli vrstiti številni protesti, nespoštovanja ukazov in druge oblike uporništva in izigravanja oblasti. Razbohotil se je črni trg in tihotapljenje dobrin iz bolje preskrbljenega ogrskega dela monarhije, cvetelo je vojno dobičkarstvo, prevarantstvo in vsesplošen padec morale. Vojna je globoko zarezala v vse pore tedanje družbe in pod vprašaj postavila številne temeljne družbene norme. Močno se je odražala tudi na individualni ravni, kjer je povzročala globoke čustvene in psihične travme ter številne eksistencialne probleme, na katere so se posamezniki zelo različno odzivali. Nekateri so kljub pretresom poskušali ohranjati kolikor toliko normalno življenje, drugi so zaradi čustvenih stisk in bede v kateri so se znašli, ali zgolj zaradi priložnosti, ki se jim je nudila, začeli kršiti splošno uveljavljena pravila ter obstoječe moralne norme. Širila se je prostitucija, beračenje, pijančevanje, pohajkovanje, brezdelje, otopelost in brezbrižnost, vse to pa je pogosto vodilo v še večjo bedo ter osebni propad številnih družin in posameznikov.
Predhodna stran
Začetna stran
Naslednja stran
